Ahil je prehitel želvo in se udobno usedel na njen hrbet.
"Torej si le prišel do konca najinega dirkališča," je rekla Želva. "Čeprav je sestavljeno iz neskončnega zaporedja razdalj? Mislila sem, da je nek pametnjakovič dokazal, da je to neizvedljivo."
"To je mogoče izvesti," je rekel Ahil. "To je bilo izvedeno! Solvitur ambulando. Glej, razdalje so se stalno manjšale, torej..."
"Kaj pa, če bi se stalno povečevale?" ga je prekinila Želva. "Kaj pa potem?"
"Potem pa mene ne bi bilo tukaj," je Ahil skromno odvrnil, "in ti bi v tem času nekajkrat obkrožila svet!"
"Ti me razvajaš, pravzaprav me boš razvaljal," je rekla Želva, "precej težak si, o tem ni dvoma! Poslušaj, ali te zanima izvedeti nekaj o dirkališču, za katerega večina ljudi meni, da lahko doseže njegov konec v dveh ali treh korakih, čeprav gre dejansko za neskončno število razdalj, pri čemer je vsaka daljša od predhodne?"
"Zelo rad!" je rekel grški vojščak in iz svoje čelade (le malo grških vojščakov je tiste dni imelo žepe) potegnil ogromno beležnico in svinčnik. "Začni! In govori počasi, lepo te prosim! Stenografiranja še niso iznašli!"
Lewis Carroll: Kaj je želva rekla Ahilu? (What the tortoise said to Achilles) - Prevedel Danilo Šuster
